{"id":281,"date":"2015-02-03T06:51:19","date_gmt":"2015-02-03T05:51:19","guid":{"rendered":"http:\/\/hidroinstitut.splet.arnes.si\/?p=281"},"modified":"2024-07-02T10:38:55","modified_gmt":"2024-07-02T08:38:55","slug":"fizicni-modeli","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.hidroinstitut.si\/?p=281","title":{"rendered":"Fizi\u010dni modeli"},"content":{"rendered":"

[et_pb_section admin_label=”section”][et_pb_row admin_label=”row”][et_pb_column type=”4_4″][et_pb_text admin_label=”Text” background_layout=”light” text_orientation=”justified” use_border_color=”off” border_color=”#ffffff” border_style=”solid”]<\/p>\n

Fizi\u010dni hidravli\u010dni modeli so lahko zgrajeni iz razli\u010dnih materialov (beton, les, umetne mase, akrilno steklo\u2026), v razli\u010dnih merilih (od 1:1 do npr. 1:100 in ve\u010d), v enotnem merilu ali vertikalno oz. horizontalno distorzirani (tj. merilo vi\u0161in je druga\u010dno kot merilo dol\u017ein), s fiksnim ali gibljivim dnom. Vsak fizi\u010dni hidravli\u010dni model mora izpolnjevati kriterije hidravli\u010dne modelne podobnosti, ki zajema geometrijsko podobnost (dol\u017eine, povr\u0161ine, prostornine), kinemati\u010dno podobnost (\u010dasi, hitrosti) in dinami\u010dno podobnost (sile, masa). V hidravli\u010dnih raziskavah sta najpogosteje uporabljena Froudov modelni zakon za tokove, pri katerih prevladuje sila te\u017enosti (tok s prosto gladino, valovi) in Reynoldsov modelni zakon za tokove, pri katerih prevladujejo sile trenja (tok po ceveh, tok z veliko hitrostjo…).<\/span><\/p>\n

PRIMERI:<\/strong><\/p>\n

[\/et_pb_text][\/et_pb_column][\/et_pb_row][et_pb_row admin_label=”Row”][et_pb_column type=”4_4″][et_pb_gallery admin_label=”Gallery” gallery_ids=”388,555,547,387,389,553,353,352″ fullwidth=”off” posts_number=”8″ show_title_and_caption=”on” show_pagination=”off” background_layout=”light” auto=”off” hover_overlay_color=”rgba(255,255,255,0.9)” caption_all_caps=”off” use_border_color=”off” border_color=”#ffffff” border_style=”solid”] [\/et_pb_gallery][\/et_pb_column][\/et_pb_row][\/et_pb_section]<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Fizi\u010dni hidravli\u010dni modeli so lahko zgrajeni iz razli\u010dnih materialov (beton, les, umetne mase, akrilno steklo\u2026), v razli\u010dnih merilih (od 1:1 do npr. 1:100 in ve\u010d), v enotnem merilu ali vertikalno oz. horizontalno distorzirani (tj. merilo vi\u0161in je druga\u010dno kot merilo dol\u017ein), s fiksnim ali gibljivim dnom. Vsak fizi\u010dni hidravli\u010dni model mora izpolnjevati kriterije hidravli\u010dne modelne […]<\/p>\n","protected":false},"author":4189,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_et_pb_use_builder":"on","_et_pb_old_content":"\n\n\n
\"Zapornica\"<\/a><\/td>\n\"Disipacijska<\/a><\/td>\n\"Model_gradbene_jame_Brezice\"<\/td>\n\"Vodostan\"<\/a><\/td>\n\"Konicni_ventil\"<\/a><\/td>\n\"Hibridni_model_Brezice\"<\/a><\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n

Fizi\u010dni hidravli\u010dni modeli so lahko zgrajeni iz razli\u010dnih materialov (beton, les, umetne mase, akrilno steklo\u2026), v razli\u010dnih merilih (od 1:1 do npr. 1:100 in ve\u010d), v enotnem merilu ali vertikalno oz. horizontalno distorzirani (tj. merilo vi\u0161in je druga\u010dno kot merilo dol\u017ein), s fiksnim ali gibljivim dnom. Vsak fizi\u010dni hidravli\u010dni model mora izpolnjevati kriterije hidravli\u010dne modelne podobnosti, ki zajema geometrijsko podobnost (dol\u017eine, povr\u0161ine, prostornine), kinemati\u010dno podobnost (\u010dasi, hitrosti) in dinami\u010dno podobnost (sile, masa). V hidravli\u010dnih raziskavah sta najpogosteje uporabljena Froudov modelni zakon za tokove, pri katerih prevladuje sila te\u017enosti (tok s prosto gladino, valovi) in Reynoldsov modelni zakon za tokove, pri katerih prevladujejo sile trenja (tok po ceveh, tok z veliko hitrostjo...).<\/span><\/p>\n

PRIMERI:<\/strong><\/p>\n

-\u00a0gradbena jama HE\"Model_gradbene_jame_Brezice\"<\/a><\/p>\n

- prelivna polja HE\"Model_pregrade_Mokrice\"<\/a><\/p>\n

- turbinski vtok HE \"Turbinski<\/a><\/p>\n

- disipacijska komora \"Disipacijska<\/a><\/p>\n

- koni\u010dni ventil \"Konicni_ventil\"<\/a><\/p>\n

- bo\u010dni preliv \"bo\u010dni<\/a><\/p>\n

- ribja steza \"Ribja<\/a><\/p>\n

- vodostan \"Vodostan\"<\/a><\/p>\n

- segmentna zapornica \"Zapornica\"<\/a><\/p>\n\n

","_et_gb_content_width":"","footnotes":""},"categories":[16],"tags":[],"class_list":["post-281","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-fizicni-modeli"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.hidroinstitut.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/281","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.hidroinstitut.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.hidroinstitut.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.hidroinstitut.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/4189"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.hidroinstitut.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=281"}],"version-history":[{"count":37,"href":"https:\/\/www.hidroinstitut.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/281\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2555,"href":"https:\/\/www.hidroinstitut.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/281\/revisions\/2555"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.hidroinstitut.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=281"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.hidroinstitut.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=281"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.hidroinstitut.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=281"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}