{"id":923,"date":"2015-11-04T07:05:26","date_gmt":"2015-11-04T06:05:26","guid":{"rendered":"http:\/\/hidroinstitut.splet.arnes.si\/?p=923"},"modified":"2024-07-03T11:52:51","modified_gmt":"2024-07-03T09:52:51","slug":"novejse-raziskave","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.hidroinstitut.si\/?p=923","title":{"rendered":"Novej\u0161e raziskave"},"content":{"rendered":"

[et_pb_section fb_built=”1″ admin_label=”section” _builder_version=”4.16″ global_colors_info=”{}”][et_pb_row admin_label=”row” _builder_version=”4.16″ background_size=”initial” background_position=”top_left” background_repeat=”repeat” max_width=”2585px” make_fullwidth=”off” use_custom_width=”on” width_unit=”on” custom_width_px=”2585px” global_colors_info=”{}”][et_pb_column type=”4_4″ _builder_version=”4.16″ custom_padding=”|||” global_colors_info=”{}” custom_padding__hover=”|||”][et_pb_text disabled_on=”off|off|” admin_label=”Povzetki novej\u0161ih raziskav” _builder_version=”4.16″ background_size=”initial” background_position=”top_left” background_repeat=”repeat” max_width_last_edited=”off|desktop” use_border_color=”off” border_color=”#ffffff” border_style=”solid” global_colors_info=”{}”]<\/p>\n

IZVEDBA HIDRAVLI\u010cNIH MERITEV GLADIN ZA POTREBE NA\u010cRTOVANJA HE RENKE, HE TRBOVLJE IN HE SUHADOL<\/strong><\/p>\n

(dr. M. Bomba\u010d, 2022)<\/p>\n

Na re\u010dnem odseku Save med Litijo ter soto\u010djem Save in Savinje se je, za potrebe priprave investicijske, projektne in izvedbene dokumentacije za HE Renke, HE Trbovlje in HE Suhadol, vzpostavil za\u010dasni monitoring gladin na 13 lokacijah. V sklopu naloge so se pridobili tudi podatki iz obstoje\u010dih merilnih mest na obravnavanem odseku in sicer iz VP Litija, VP Hrastnik, VP Veliko \u0160irje in HE Vrhovo. Zbrani podatki bodo slu\u017eili umerjanju hidravli\u010dnih modelov, ki so glavno orodje za optimalno na\u010drtovanje hidroenergetskih objektov in ukrepov za za\u0161\u010dito pred \u0161kodljivim delovanjem visokih voda. V poro\u010dilu so prikazane meritve gladin v obdobju od 27. septembra 2021 do 1. oktobra 2022. V tem \u010dasu so nastopili 3 visokovodni valovi, pri katerih je bil zabele\u017een pretok ve\u010dji od 500 m3\/s. Najve\u010dji pretok je bil zabele\u017een 30.9.2022, ko je pretok na VP Hrastnih zna\u0161al 846 m3\/s.<\/p>\n

\"\"\u00a0<\/p>\n

\n

HIDROLO\u0160KO HIDRAVLI\u010cNA \u0160TUDIJA PROTIPOPLAVNIH UKREPOV NA PORE\u010cJU BREGANE<\/strong><\/p>\n

(dr. M. Bomba\u010d, mag. P. Rodi\u010d, J. Mla\u010dnik, dr. T. Pre\u0161eren, P Bo\u0161tic, 2022)<\/p>\n

\u00a0Za mejno Bregano in njene pritoke na slovenski strani dr\u017eavne meje je bila predhodno \u017ee izdelana nadgrajena hidrolo\u0161ko hidravli\u010dna \u0161tudija obstoje\u010dega stanja (Hidroin\u0161titut, 2021). Rezultati \u0161tudije so pokazali, da so na pore\u010dju Bregane poplavno ogro\u017eena tri ve\u010dja urbana obmo\u010dja: Grdanjci, Slovenska vas in naselje Bregana. V predmetni hidrolo\u0161ko hidravli\u010dni \u0161tudiji so na nivoju idejne zasnove analizirane tri variante protipoplavnih ukrepov, s katerimi se zmanj\u0161uje poplavna nevarnost na urbaniziranih obmo\u010djih vzdol\u017e Bregane. Izhodi\u0161\u010da protipoplavnih ukrepov so bila povzeta iz projekta FRISCO1. V predmetni \u0161tudiji so bila izhodi\u0161\u010da protipoplavnih ukrepov preverjena z nadgrajenim hidravli\u010dnim modelom, ob upo\u0161tevanju rezultatov nadgrajene celovite hidrolo\u0161ke \u0161tudije pore\u010dja Bregane (HEK, 2020). Rezultat je detajlnej\u0161a in celovitej\u0161a analiza treh variant protipoplavnih ukrepov na pore\u010dju Bregane.<\/p>\n

\n

\n

\n

IZDELAVA ANALIZE HIDRAVLI\u010cNIH RAZMER DOVODNEGA\/ODVODNEGA KANALA HE FORMIN Z AKUMULACIJO PTUJSKEGA JEZERA<\/strong><\/p>\n

(mag. P. Rodi\u010d, J. Mla\u010dnik, 2019)<\/p>\n

 <\/p>\n

\"\"<\/a><\/p>\n

Namen analize je bil dolo\u010ditev hidravli\u010dnih in obratovalnih mejnih pogojev ter presoja gradbenih posegov, povezanih s pove\u010danjem instaliranega pretoka na HE Formin. Hidravli\u010dna analiza je bila izvedena z 1D numeri\u010dnim modelom HEC-RAS. Za umerjanje in verifikacijo numeri\u010dnega modela sta bila izpeljana dva terenska poskusa, prvi pri stacionarnih pogojih in drugi pri zaporedju manevrov dveh normalnih zaustavitvah in ene hitre zaustavitve z razbremenilnikom ter vmesnih zagonov.<\/p>\n

\"\"<\/a><\/p>\n\n\n\n
<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n

 <\/p>\n

S hidravli\u010dno analizo so bile za sedanje stanje in za posege na kanalih obravnavane hidravli\u010dne izgube v kanalu, mo\u010d na turbini, maksimalna kota v dovodnem kanalu, minimalna potrebna potopljenost vtoka, minimalna kota zgornje vode pri zagonu elektrarne ter problematika sekundarnih valov. Na podlagi obratovalnega leta 2015 je bila izra\u010dunana pove\u010dana proizvodnja elektri\u010dne energije pri obravnavanih posegih v dovodnem in odvodnem kanalu.<\/p>\n

\n

\n

IZDELAVA KART POPLAVNE NEVARNOSTI IN KART RAZREDOV POPLAVNE NEVARNOSTI ZA REKO SAVO S PRITOKI V OBMO\u010cJU DPN ZA HE KR\u0160KO<\/strong><\/p>\n

(S. Vo\u0161njak, dr. M. Bomba\u010d, 2016)<\/p>\n

Izdelane so bile karte poplavne nevarnosti in karta razredov poplavne nevarnosti za reko Savo s pritoki v obmo\u010dju DPN za HE Kr\u0161ko. Karte poplavne nevarnosti prikazujejo doseg, globino vode (1. kriterij) in produkt hitrosti in globine vode (2. kriterij) ob nastopu 10-letnih (Q10<\/sub><\/em>), 100-letnih (Q100<\/sub><\/em>) in 500-letnih (Q500<\/sub><\/em>) voda in karta razredov poplavne nevarnosti prikazuje obmo\u010dja zemlji\u0161\u010d, razvr\u0161\u010denih v razrede glede na verjetnost nastanka in mo\u010d poplave.<\/p>\n\n\n\n
\"DPN<\/a><\/td>\n\"DPN<\/a><\/td>\n\"DPN<\/a><\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n

V OPVP Ro\u017eno \u2013 Brestanica \u2013 Kr\u0161ko so le pri pretoku Q500<\/sub><\/em> poplavljene nekatere povr\u0161ine s stanovanjsko pozidavo v Kr\u0161kem, pri pretokih Q10<\/sub>, Q100<\/sub><\/em> in Q500<\/sub><\/em> so poplavljene kmetijske, gozdne in druge travnate povr\u0161ine predvsem na levem bregu Save na spodnjem odseku obmo\u010dja Brestanica \u2013 Kr\u0161ko. Prav tako so poplavljene kmetijske, gozdne in druge travnate povr\u0161ine pri pretokih Q100<\/sub><\/em> in Q500<\/sub><\/em> na zgornjem desnem, kot tudi na levem bregu Save na obmo\u010dju Ro\u017eno \u2013 Brestanica.<\/p>\n

JEZ NUKLEARNE ELEKTRARNE KR\u0160KO \u2013 SILE PRI RAZLI\u010cNIH HITROSTIH DVIGANJA ZAPORNICE <\/strong><\/p>\n

(dr. G. Novak, J. Mla\u010dnik, P. Rodi\u010d, 2015)<\/p>\n

Po izgradnji akumulacije HE Bre\u017eice se bo dvignila kota spodnje vode jezu NEK. Na fizi\u010dnem modelu enega prelivnega polja s segmentno zapornico (v merilu 1:17) smo s silomeri izmerili sile v le\u017eaju ro\u010dice zapornice in v obeh dvi\u017enih drogovih med dviganjem zapornice. Obravnavani so bili razli\u010dni pretoki (Qjez<\/sub><\/em> = 100 do 700 m3<\/sup>\/s), kote spodnje vode (SV<\/em> = 149 do 153 m n.m.) in hitrosti dviga zapornice (vdvig<\/sub><\/em> = 0,1 do 1,1 m\/min).<\/p>\n\n\n\n
\"Jez<\/a><\/td>\n\"Jez<\/a><\/td>\n\"Jez<\/a><\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n

Na slikah: a) zapornica na jezu NEK, b) modelna zapornica 1:17, c) primer izmerjenih sil pri dvigu zapornice.<\/p>\n

Raziskava je pokazala,\u00a0da sama hitrost dviganja zapornice v opazovanem obmo\u010dju prakti\u010dno nima vpliva na sile v le\u017eaju ro\u010dice in na sile v dvi\u017enih drogovih. V posameznih primerih dviga zapornice lahko tekom dviga nastopijo zelo izrazite vibracije, oz. lahko pride do tega, da je na dolo\u010denem odseku dviga zapornica nestabilna. Temu se je mogo\u010de izogniti z ustrezno prilagojenim obratovanjem zapornic, zato bodo te ugotovitve upo\u0161tevane\u00a0pri izdelavi novih obratovalnih navodil.<\/p>\n

HIDRAVLI\u010cNA MODELNA RAZISKAVA OBRATOVANJA ZAPORNIC JEZU NUKLEARNE ELEKTRARNE KR\u0160KO PO IZGRADNJI HE BRE\u017dICE \u2013 DOLO\u010cITEV VPLIVA SPODNJE VODE NA PRETO\u010cNO SPOSOBNOST ZAPORNIC<\/strong><\/p>\n

(S. Mi\u0161igoj, 2015)<\/p>\n

Jez na Savi v neposredni bli\u017eini NEK zagotavlja zadostno koli\u010dino hladilne vode za potrebe Nuklearne elektrarne Kr\u0161ko. Pregrado sestavlja \u0161est prelivnih polj \u0161irine 15 m, ki so lo\u010dena s 3 m debelimi stebri. Vsako prelivno polje je opremljeno s segmentno zapornico. Dolvodno od jezu NEK poteka gradnja HE Bre\u017eice in akumulacija nove hidroelektrarne bo dvignila gladino Save na tem odseku, kar bo spremenilo razmere na obravnavanem jezu.<\/p>\n\n\n\n
\"Jez<\/a><\/td>\n\"Jez<\/a><\/td>\n\"Jez<\/a><\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n

Raziskava podaja rezultate raziskav fizi\u010dnega hidravli\u010dnega modela zapornice NEK v merilu 1:17. Dolo\u010dena je bila preto\u010dna sposobnost prelivnega polja, dolo\u010den je bil vpliv spodnje vode na preto\u010dno sposobnost. Pri raziskavi segmentne zapornice je bil dolo\u010den odtok pod zapornicami za razli\u010dna odprtja ter koeficient vpliva spodnje vode v odvisnosti od razmerja relativnih vi\u0161in spodnje in zgornje vode.<\/p>\n

HIDRAVLI\u010cNA MODELNA RAZISKAVA PREHODA ZA VODNE ORGANIZME OB HE BRE\u017dICE<\/strong><\/p>\n

(dr. M. Bomba\u010d, J. Mla\u010dnik, 2015)<\/p>\n

Izgradnja re\u010dnih pregrad, kakr\u0161no predstavlja pregrada HE Bre\u017eice, pomeni prekinitev nujno potrebnih migracijskih poti za vodne organizme. Eden izmed omilitvenih ukrepov ob tak\u0161nih posegih v re\u010dno telo je izgradnja prehoda za vodne organizme (PVO), po katerem lahko ribe (in preostali vodni organizmi) predvsem ob \u010dasu drsti migrirajo ob sami pregradi.<\/p>\n

V raziskavi je bila izvedena optimizacija oblike tehni\u010dnega dela PVO. Raziskava je bila razdeljena na tri segmente; meritve na obstoje\u010dem prototipu ob HE Arto-Blanca (ki slu\u017ei kot izhodi\u0161\u010de za nadaljnje projektiranje), grobo optimizacijo oblike PVO z verificiranim matemati\u010dnim modelom ter detajlne meritve na umerjenem fizi\u010dnem modelu, zgrajenem v steklenem \u017elebu v merilu 1:4,4.<\/p>\n\n\n\n
\"Ribja<\/a><\/td>\n\"Ribja<\/a><\/td>\n\"Ribja<\/a><\/td>\n\"Ribja<\/a><\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n

Na slikah: a) Terenske meritve hitrosti vodnega toka\u00a0s 3D ADV sondo. b) Fizi\u010dni model PVO v steklenem merilnem \u017elebu v merilu 1:4,4. c) Meritve hitrosti s 3D ADV sondo na fizi\u010dnem modelu. d) Izra\u010dunane izotahe v prekatu PVO.<\/p>\n

Rezultati terenskih meritev hidravli\u010dnih veli\u010din na prototipu\u00a0so pokazali, da dejanski pretok in hitrosti bistveno odstopajo od analiti\u010dno izra\u010dunanih. Z optimizacijo pozicije in dol\u017eine vertikalnih reber v PVO smo bistveno izbolj\u0161ali hidravli\u010dne razmere v ribji stezi.<\/p>\n

 <\/p>\n

H<\/strong>IDRAVLI\u010cNA MODELNA RAZISKAVA HE SUHADOL<\/strong><\/p>\n

(P. Rodi\u010d, J. Mla\u010dnik, 2015)<\/p>\n

HE Suhadol, prva izmed 10 predvidenih elektrarn na srednji Savi, se bo nahajala v soteski med Hrastnikom (oz. Podkrajem) ter soto\u010djem Save in Savinje v Zidanem Mostu. Za hidravli\u010dno modelno raziskavo HE Suhadol je bil v laboratoriju zgrajen prostorski model v merilu 1:38 in parcialni model enega prelivnega polja v merilu 1:26.<\/p>\n

Izvedena je bila preliminarna raziskava \u0161irine prelivnega polja in vi\u0161ine prelivnega praga, v kateri je bila zmanj\u0161ana \u0161irina prelivnega polja na 13 m ter potrjena nova vi\u0161ina prelivnega praga 3,0 m. Raziskane so bile situacije 1. in 2. gradbene jame. Predlagana je bila nova ureditev natoka, ki prepre\u010duje vnos lahkih rinjenih plavin in proda v zajetje in jih preusmerja proti prelivnim poljem. V raziskavi oblike prelivnega hrbta je bila dolo\u010dena nova oblika po WES standardu, s katero so omejeni podtlaki na \u0161e sprejemljive vrednosti. Preverjeno je bilo podslapje, dolo\u010dena meja stabilnega obratovanja podslapja ter izmerjene hitrosti ob dnu in bre\u017eini za podslapjem. Izmerjena je bila dvi\u017ena sila in tlaki na zajezni ploskvi zapornice in zaklopke. V poro\u010dilu so podane krivulje in ena\u010dbe preto\u010dne sposobnosti pri prostem prelivanju in podlivanju zapornic, dolo\u010den vpliv spodnje vode na preto\u010dnost prelivov in zapornic ter preto\u010dna sposobnost prelivanja \u010dez zaklopko.<\/p>\n\n\n\n
\"HE<\/a><\/td>\n\"HE<\/a><\/td>\n\"HE<\/a><\/td>\n\"HE<\/a><\/td>\n\"HE<\/a><\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n

Na slikah: a) prostorski hidravli\u010dni model HE Suhadol v merilu 1:38, b) kon\u010dna varianta HE Suhadol na modelu v merilu 1:38, c) tlaki na prelivnem hrbtu (WES) pri podlivanju zapornice, d) raziskava podslapja na parcialnem modelu v merilu 1:26 pri odprtju zapornice 6 m in pretoku 845 m3<\/sup>\/s, e) raziskava plavajo\u010de zavese pred turbinskim zajetjem. \u00a0<\/strong><\/p>\n

 <\/p>\n

KARTE POPLAVNE\u00a0NEVARNOSTI\u00a0IN KARTE RAZREDOV POPLAVNE NEVARNOSTI\u00a0ZA OBMO\u010cJE POMEMBNEGA VPLIVA POPLAV KISOVEC\u00a0<\/strong><\/p>\n

(S. Mi\u0161igoj, J. Mla\u010dnik, 2015)<\/p>\n

Izdelane so bile karte poplavne nevarnosti in karte razredov poplavne nevarnosti za obmo\u010dje pomembnega vpliva poplav Kisovec. Karte poplavne nevarnosti prikazujejo doseg, globino in hitrosti ob nastopu 10-letnih (Q10<\/sub><\/em>), 100-letnih (Q100<\/sub>) in 500-letnih (Q500<\/sub>) voda, karta razredov poplavne nevarnosti pa prikazuje obmo\u010dja zemlji\u0161\u010d, razvr\u0161\u010denih v razrede glede na verjetnost nastanka in mo\u010d poplave, skladno z Uredbo o vsebini in na\u010dinu priprave podrobnej\u0161ega na\u010drta zmanj\u0161evanja ogro\u017eenosti pred poplavami (Ur. l. RS \u0161t. 7\/10) in Pravilnikom o metodologiji za dolo\u010danje obmo\u010dij, ogro\u017eenih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja, ter o na\u010dinu razvr\u0161\u010danja zemlji\u0161\u010d v razrede ogro\u017eenosti (Ur. l. RS \u0161t. 60\/07).<\/p>\n\n\n\n
\"Karta<\/a><\/td>\n\"Karta<\/a><\/td>\n\"Karta<\/a><\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n

Ra\u010duni za pretoke Q10<\/sub><\/em>, Q100<\/sub><\/em> in Q500<\/sub><\/em> za oba potoka ka\u017eejo, da pri navedenih pretokih niti Gra\u0161ki graben niti Ribnica ne prestopita bre\u017ein. Vtok Ribnice v kanalizacijo pa je opremljen z re\u0161etkami, ki jih ob visokovodnih dogodkih krajani in gasilci sproti \u010distijo, da ne pride do zama\u0161itve. Za primer, da bi do tega kljub temu pri\u0161lo, je bil izra\u010dunan primer, ki ga lahko uvrstimo v izredne dogodke, ki predstavljajo razred preostale nevarnosti poplav.<\/p>\n

KARTE POPLAVNE NEVARNOSTI IN OGRO\u017dENOSTI ZA OBMO\u010cJE POMEMBNEGA VPLIVA POPLAV KRESNICE<\/strong><\/p>\n

(S. Vo\u0161njak, 2014)<\/p>\n

Izdelane so bile karte poplavne nevarnosti, karta razredov poplavne nevarnosti in karta poplavne ogro\u017eenosti za obmo\u010dje pomembnega vpliva poplav Kresnice. Karte poplavne nevarnosti prikazujejo doseg, globino vode (1. kriterij) in produkt hitrosti in globine vode (2. kriterij) ob nastopu 10-letnih (Q10<\/sub><\/em>), 100-letnih (Q100<\/sub><\/em>) in 500-letnih (Q500<\/sub><\/em>) voda, karta razredov poplavne nevarnosti prikazuje obmo\u010dja zemlji\u0161\u010d, razvr\u0161\u010denih v razrede glede na verjetnost nastanka in mo\u010d poplave, karte poplavne ogro\u017eenosti pa prikazujejo stopnjo poplavne ogro\u017eenosti za enake obsege kot karte poplavne nevarnosti.<\/p>\n\n\n\n
\"KPN<\/a><\/td>\n\"KPN<\/td>\n\"KPN<\/a><\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n

V OPVP Kresnice so pri pretoku Q10<\/sub><\/em> poplavljene le nekatere kmetijske povr\u0161ine na desnem bregu Save na severni strani \u017eeleznice. Pri Q100<\/sub><\/em> je na kratkem odseku pri Verneku lokalno poplavljena regionalna cesta Ljubljana \u2013 Litija, na desnem bregu Save pa so poplavljene tudi nekatere povr\u0161ine ju\u017eno od \u017eeleznice Ljubljana \u2013 Zidani most in tudi \u017ee nekateri stanovanjski objekti ob \u017eeleznici. Pri Q500<\/sub><\/em> je poplavljenih ve\u010d objektov v Kresnicah v bli\u017eini \u017eeleznice, na dveh odsekih pa je poplavljena tudi \u017eeleznica Ljubljana \u2013 Zidani most. V razredu srednje nevarnosti poplav se nahaja med 10 in 15 stanovanjskih in poslovnih objektov in en IPPC objekt.<\/p>\n

KARTE POPLAVNE NEVARNOSTI IN OGRO\u017dENOSTI ZA OBMO\u010cJE POMEMBNEGA VPLIVA POPLAV ORTNEK<\/strong><\/p>\n

(S. Mi\u0161igoj, 2014)<\/p>\n

Izdelane so bile karte poplavne nevarnosti, karte razredov poplavne nevarnosti in karte poplavne ogro\u017eenosti za obmo\u010dje pomembnega vpliva poplav Ortnek. Karte poplavne nevarnosti prikazujejo doseg, globino in hitrosti ob nastopu 10-letnih (Q10<\/sub>), 100-letnih (Q100<\/sub>) in 500-letnih (Q500<\/sub>) voda, karta razredov poplavne nevarnosti prikazuje obmo\u010dja zemlji\u0161\u010d, razvr\u0161\u010denih v razrede glede na verjetnost nastanka in mo\u010d poplave, karte poplavne ogro\u017eenosti pa prikazujejo stopnjo poplavne ogro\u017eenosti za enake obsege kot karte poplavne nevarnosti.<\/p>\n\n\n\n
\"Karta<\/a><\/td>\n\"Karta<\/a><\/td>\n\"Karta<\/a><\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n

V OPVP Ortnek pri pretoku Q10<\/sub> ne pride do poplavljanja. Pri Q100<\/sub> sta ogro\u017eena dva stanovanjska objekta ter manj\u0161i del lokalne in regionalne ceste ter del \u017eelezni\u0161ke proge. Pri Q500 <\/sub>pa je ogro\u017een \u0161e en objekt ob lokalni cesti, manj\u0161i del lokalne in regionalne ceste ter del \u017eelezni\u0161ke proge. V razredu majhne nevarnosti poplav se nahajata\u00a0dva stanovanjska objekta.<\/p>\n

 <\/p>\n

HIDRAVLI\u010cNA MODELNA RAZISKAVA DISIPACIJSKE KOMORE VISOKOTLA\u010cNIH RAZBREMENILNIKOV<\/strong><\/p>\n

(dr. M. Bomba\u010d, J. Mla\u010dnik, 2014)<\/p>\n

Hipna zaustavitev hidroelektrarne je pri\u010dakovan obratovalni re\u017eim hidroelektrarne, ki se zgodi obi\u010dajno nekaj desetkrat letno in je zelo obremenjujo\u010d za hidroelektrarno. Ob hitri zapori turbine je\u00a0treba pretok skozi turbino hitro zmanj\u0161ati, zato se vodilne lopatice za\u010dnejo zapirati in dotok vode na elektrarno se ustavi. To lahko povzro\u010di vodni udar (pove\u010dan tlak), ki se \u0161iri po cevovodu navzgor in lahko po\u0161koduje cevovod. Po\u0161kodbam cevovoda pa se je mo\u017eno izogniti z visokotla\u010dnim razbremenilnikom, ki predstavlja obvodni sistem mimo turbine. V disipacijski komori se izvaja pretvorba kineti\u010dne energije vode v notranjo energijo na kontroliran in prostorsko omejen na\u010din.<\/p>\n

Razmere in u\u010dinkovitost procesov v disipacijski komori visokotla\u010dnega razbremenilnika so bili predmet raziskav na fizi\u010dnem modelu. Za doseganje \u010dim bolj\u0161e disipacije energije in optimizacije dimenzij objekta so bile raziskane razli\u010dne oblike in dimenzije disipacijske komore, vtoka v komoro in iztoka iz komore. Zaradi dane zahteve po u\u010dinkoviti disipaciji energije vodnega toka v vseh mo\u017enih obratovalnih pogojih, ki se lahko pojavijo na tak\u0161nem objektu, so bile meritve opravljene pri ve\u010d razli\u010dnih pretokih. Izvedene so bile meritve hitrosti in tlakov v disipacijski komori, na njenem vtoku in iztoku. Meritve so bile obdelane in predstavljene v brezdimenzijski obliki, kar omogo\u010da \u0161irok spekter uporabe rezultatov raziskave. Z barvanjem in snemanjem tokovnic je bila izdelana vizualizacija vodnega toka v disipacijski komori.<\/p>\n

Rezultati raziskave so bili uporabljeni pri razvoju sistema za disipacijo energije za varno in stabilno obratovanje hidroelektrarn, ki je bil kot inovacija nagrajen s strani GZS in je sedaj patentiran.<\/p>\n\n\n\n
\"Disipacijska<\/a><\/td>\n\"Disipacijska<\/a><\/td>\n\"Disipacijska<\/a><\/td>\n\"Disipacijska<\/a><\/td>\n\"Disipacijska<\/a><\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n

Na slikah: a) Fizi\u010dni model disipacijske komore. b) Skica disipacijske komore s prikazanimi raziskanimi oblikami vtoka. c) Povpre\u010dni izmerjeni tlaki (dinami\u010dna komponenta) na sredini dna disipacijske komore v odvisnosti od pretoka in globine komore. d) Potrebna globina disipacijske komore v odvisnosti od pretoka in dopustnega ”dinami\u010dnega tlaka” na dnu komore. e) Vizualizacija vodnega toka v disipacijski komori.<\/p>\n

 <\/p>\n

HE ZLATOLI\u010cJE \u2013 OBRATOVALNI VALOVI<\/strong><\/p>\n

(dr. G. Novak, dr. B. Gregorc [DEM], J. Mla\u010dnik, 2013)<\/p>\n

Izvedena je bila obse\u017ena raziskava obratovalnih valov v derivacijskem kanalu, ki sega od jezu v Melju do pregrade HE Zlatoli\u010dje. Z dvema celodnevnima terenskima preizkusoma so bile izmerjene hidravli\u010dne razmere v dovodnem kanalu pri razli\u010dnih stalnih pretokih in pri razli\u010dnih zaustavitvah elektrarne. Tako pridobljene meritve so bile uporabljene za umerjanje 1D numeri\u010dnega hidravli\u010dnega modela, izvedenega z orodjem HEC-RAS. Na podlagi simulacij obratovalnih valov je bil podan predlog za optimizacijo obratovanja elektrarne z vidika varnosti objekta in izkoristka energetskega potenciala.<\/p>\n\n\n\n
\"HE<\/a><\/td>\n\"HE<\/a><\/td>\n\"HE<\/a><\/td>\n\"HE<\/a><\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n

Na slikah: a) jez Melje in vtok v derivacijski kanal, b) pregrada HE Zlatoli\u010dje, c) umerjanje modela na rezultate terenskih poskusov, d) rezultat simulacije dvojne zaustavitve elektrarne.<\/p>\n

[\/et_pb_text][\/et_pb_column][\/et_pb_row][et_pb_row admin_label=”row” module_class=” et_pb_row_fullwidth” _builder_version=”4.16″ background_size=”initial” background_position=”top_left” background_repeat=”repeat” width=”94%” width_tablet=”80%” width_phone=”80%” width_last_edited=”on|desktop” max_width=”94%” max_width_tablet=”80%” max_width_phone=”80%” max_width_last_edited=”on|desktop” make_fullwidth=”on” use_custom_width=”off” width_unit=”on” global_colors_info=”{}”][et_pb_column type=”4_4″ _builder_version=”4.16″ custom_padding=”|||” global_colors_info=”{}” custom_padding__hover=”|||”][\/et_pb_column][\/et_pb_row][\/et_pb_section]<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

IZVEDBA HIDRAVLI\u010cNIH MERITEV GLADIN ZA POTREBE NA\u010cRTOVANJA HE RENKE, HE TRBOVLJE IN HE SUHADOL (dr. M. Bomba\u010d, 2022) Na re\u010dnem odseku Save med Litijo ter soto\u010djem Save in Savinje se je, za potrebe priprave investicijske, projektne in izvedbene dokumentacije za HE Renke, HE Trbovlje in HE Suhadol, vzpostavil za\u010dasni monitoring gladin na 13 lokacijah. V […]<\/p>\n","protected":false},"author":4189,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_et_pb_use_builder":"on","_et_pb_old_content":"KARTE POPLAVNE NEVARNOSTI IN KARTE RAZREDOV POPLAVNE NEVARNOSTI ZA OBMO\u010cJE POMEMBNEGA VPLIVA POPLAV KISOVEC <\/strong>\n\n(S. Mi\u0161igoj, J. Mla\u010dnik, 2015)\n

Izdelane so bile karte poplavne nevarnosti in karte razredov poplavne nevarnosti za obmo\u010dje pomembnega vpliva poplav Kisovec. Karte poplavne nevarnosti prikazujejo doseg, globino in hitrosti ob nastopu 10-letnih (Q10<\/sub><\/em>), 100-letnih (Q100<\/sub>) in 500-letnih (Q500<\/sub>) voda, karta razredov poplavne nevarnosti pa prikazuje obmo\u010dja zemlji\u0161\u010d, razvr\u0161\u010denih v razrede glede na verjetnost nastanka in mo\u010d poplave, skladno z Uredbo o vsebini in na\u010dinu priprave podrobnej\u0161ega na\u010drta zmanj\u0161evanja ogro\u017eenosti pred poplavami (Ur. l. RS \u0161t. 7\/10) in Pravilnikom o metodologiji za dolo\u010danje obmo\u010dij, ogro\u017eenih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja, ter o na\u010dinu razvr\u0161\u010danja zemlji\u0161\u010d v razrede ogro\u017eenosti (Ur. l. RS \u0161t. 60\/07).<\/p>\n\n\n\n\n
\"Karta<\/a><\/td>\n\"Karta<\/a><\/td>\n\"Karta<\/a><\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n

Ra\u010duni za pretoke Q10<\/sub><\/em>, Q100<\/sub><\/em> in Q500<\/sub><\/em> za oba potoka ka\u017eejo, da pri navedenih pretokih niti Gra\u0161ki graben niti Ribnica ne prestopita bre\u017ein. Vtok Ribnice v kanalizacijo pa je opremljen z re\u0161etkami, ki jih ob visokovodnih dogodkih krajani in gasilci sproti \u010distijo, da ne pride do zama\u0161itve. Za primer, da bi do tega kljub temu pri\u0161lo, je bil izra\u010dunan primer, ki ga lahko uvrstimo v izredne dogodke, ki predstavljajo razred preostale nevarnosti poplav.<\/p>\nJEZ NUKLEARNE ELEKTRARNE KR\u0160KO \u2013 SILE PRI RAZLI\u010cNIH HITROSTIH DVIGANJA ZAPORNICE <\/strong>\n\n(dr. G. Novak, J. Mla\u010dnik, P. Rodi\u010d, 2015)\n

Po izgradnji akumulacije HE Bre\u017eice se bo dvignila kota spodnje vode jezu NEK. Na fizi\u010dnem modelu enega prelivnega polja s segmentno zapornico (v merilu 1:17) smo s silomeri izmerili sile v le\u017eaju ro\u010dice zapornice in v obeh dvi\u017enih drogovih med dviganjem zapornice. Obravnavani so bili razli\u010dni pretoki (Qjez<\/sub><\/em> = 100 do 700 m3<\/sup>\/s), kote spodnje vode (SV<\/em> = 149 do 153 m n.m.) in hitrosti dviga zapornice (vdvig<\/sub><\/em> = 0,1 do 1,1 m\/min).<\/p>\n

Raziskava je pokazala, da sama hitrost dviganja zapornice v opazovanem obmo\u010dju prakti\u010dno nima vpliva na sile v le\u017eaju ro\u010dice in na sile v dvi\u017enih drogovih. V posameznih primerih dviga zapornice lahko tekom dviga nastopijo zelo izrazite vibracije, oz. lahko pride do tega, da je na dolo\u010denem odseku dviga zapornica nestabilna. Temu se je mogo\u010de izogniti z ustrezno prilagojenim obratovanjem zapornic, zato bodo te ugotovitve upo\u0161tevane pri izdelavi novih obratovalnih navodil.<\/p>\n\n\n\n\n
\"Jez<\/a><\/td>\n\"Jez<\/a><\/td>\n\"Jez<\/a><\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\nNa slikah: a) zapornica na jezu NEK, b) modelna zapornica 1:17, c) primer izmerjenih sil pri dvigu zapornice.\n\nHIDRAVLI\u010cNA MODELNA RAZISKAVA OBRATOVANJA ZAPORNIC JEZU NUKLEARNE ELEKTRARNE KR\u0160KO PO IZGRADNJI HE BRE\u017dICE \u2013 DOLO\u010cITEV VPLIVA SPODNJE VODE NA PRETO\u010cNO SPOSOBNOST ZAPORNIC<\/strong>\n\n(S. Mi\u0161igoj, 2015)\n

Jez na Savi v neposredni bli\u017eini NEK zagotavlja zadostno koli\u010dino hladilne vode za potrebe Nuklearne elektrarne Kr\u0161ko. Pregrado sestavlja \u0161est prelivnih polj \u0161irine 15 m, ki so lo\u010dena s 3 m debelimi stebri. Vsako prelivno polje je opremljeno s segmentno zapornico. Dolvodno od jezu NEK poteka gradnja HE Bre\u017eice in akumulacija nove hidroelektrarne bo dvignila gladino Save na tem odseku, kar bo spremenilo razmere na obravnavanem jezu.<\/p>\n

Raziskava podaja rezultate raziskav fizi\u010dnega hidravli\u010dnega modela zapornice NEK v merilu 1:17. Dolo\u010dena je bila preto\u010dna sposobnost prelivnega polja, dolo\u010den je bil vpliv spodnje vode na preto\u010dno sposobnost. Pri raziskavi segmentne zapornice je bil dolo\u010den odtok pod zapornicami za razli\u010dna odprtja ter koeficient vpliva spodnje vode v odvisnosti od razmerja relativnih vi\u0161in spodnje in zgornje vode.<\/p>\n\n\n\n\n
\"Jez<\/a><\/td>\n\"Jez<\/a><\/td>\n\"Jez<\/a><\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\nHIDRAVLI\u010cNA MODELNA RAZISKAVA PREHODA ZA VODNE ORGANIZME OB HE BRE\u017dICE<\/strong>\n\n(dr. M. Bomba\u010d, J. Mla\u010dnik, 2015)\n

Izgradnja re\u010dnih pregrad, kakr\u0161no predstavlja pregrada HE Bre\u017eice, pomeni prekinitev nujno potrebnih migracijskih poti za vodne organizme. Eden izmed omilitvenih ukrepov ob tak\u0161nih posegih v re\u010dno telo je izgradnja prehoda za vodne organizme (PVO), po katerem lahko ribe (in preostali vodni organizmi) predvsem ob \u010dasu drsti migrirajo ob sami pregradi.<\/p>\n

V raziskavi je bila izvedena optimizacija oblike tehni\u010dnega dela PVO. Raziskava je bila razdeljena na tri segmente; meritve na obstoje\u010dem prototipu ob HE Arto-Blanca (ki slu\u017ei kot izhodi\u0161\u010de za nadaljnje projektiranje), grobo optimizacijo oblike PVO z verificiranim matemati\u010dnim modelom ter detajlne meritve na umerjenem fizi\u010dnem modelu, zgrajenem v steklenem \u017elebu v merilu 1:4,4.<\/p>\n

Rezultati terenskih meritev hidravli\u010dnih veli\u010din na prototipu so pokazali, da dejanski pretok in hitrosti bistveno odstopajo od analiti\u010dno izra\u010dunanih. Z optimizacijo pozicije in dol\u017eine vertikalnih reber v PVO smo bistveno izbolj\u0161ali hidravli\u010dne razmere v ribji stezi.<\/p>\n\n\n\n\n
\"Ribja<\/a><\/td>\n\"Ribja<\/a><\/td>\n\"Ribja<\/a><\/td>\n\"Ribja<\/a><\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\nNa slikah: a) Terenske meritve hitrosti vodnega toka s 3D ADV sondo. b) Fizi\u010dni model PVO v steklenem merilnem \u017elebu v merilu 1:4,4. c) Meritve hitrosti s 3D ADV sondo na fizi\u010dnem modelu. d) Izra\u010dunane izotahe v prekatu PVO.\n\nH<\/strong>IDRAVLI\u010cNA MODELNA RAZISKAVA HE SUHADOL<\/strong>\n\n(P. Rodi\u010d, J. Mla\u010dnik, 2015)\n

HE Suhadol, prva izmed 10 predvidenih elektrarn na srednji Savi, se bo nahajala v soteski med Hrastnikom (oz. Podkrajem) ter soto\u010djem Save in Savinje v Zidanem Mostu. Za hidravli\u010dno modelno raziskavo HE Suhadol je bil v laboratoriju zgrajen prostorski model v merilu 1:38 in parcialni model enega prelivnega polja v merilu 1:26.<\/p>\n

Izvedena je bila preliminarna raziskava \u0161irine prelivnega polja in vi\u0161ine prelivnega praga, v kateri je bila zmanj\u0161ana \u0161irina prelivnega polja na 13 m ter potrjena nova vi\u0161ina prelivnega praga 3,0 m. Raziskane so bile situacije 1. in 2. gradbene jame. Predlagana je bila nova ureditev natoka, ki prepre\u010duje vnos lahkih rinjenih plavin in proda v zajetje in jih preusmerja proti prelivnim poljem. V raziskavi oblike prelivnega hrbta je bila dolo\u010dena nova oblika po WES standardu, s katero so omejeni podtlaki na \u0161e sprejemljive vrednosti. Preverjeno je bilo podslapje, dolo\u010dena meja stabilnega obratovanja podslapja ter izmerjene hitrosti ob dnu in bre\u017eini za podslapjem. Izmerjena je bila dvi\u017ena sila in tlaki na zajezni ploskvi zapornice in zaklopke. V poro\u010dilu so podane krivulje in ena\u010dbe preto\u010dne sposobnosti pri prostem prelivanju in podlivanju zapornic, dolo\u010den vpliv spodnje vode na preto\u010dnost prelivov in zapornic ter preto\u010dna sposobnost prelivanja \u010dez zaklopko.<\/p>\n\n\n\n\n
\"HE<\/a><\/td>\n\"HE<\/a><\/td>\n\"HE<\/a><\/td>\n\"HE<\/a><\/td>\n\"HE<\/a><\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\nNa slikah: a) prostorski hidravli\u010dni model HE Suhadol v merilu 1:38, b) kon\u010dna varianta HE Suhadol na modelu v merilu 1:38, c) tlaki na prelivnem hrbtu (WES) pri podlivanju zapornice, d) raziskava podslapja na parcialnem modelu v merilu 1:26 pri odprtju zapornice 6 m in pretoku 845 m3<\/sup>\/s, e) raziskava plavajo\u010de zavese pred turbinskim zajetjem.  <\/strong>\n\nKARTE POPLAVNE NEVARNOSTI IN OGRO\u017dENOSTI ZA OBMO\u010cJE POMEMBNEGA VPLIVA POPLAV ORTNEK<\/strong>\n\n(S. Mi\u0161igoj, 2014)\n

Izdelane so bile karte poplavne nevarnosti, karte razredov poplavne nevarnosti in karte poplavne ogro\u017eenosti za obmo\u010dje pomembnega vpliva poplav Ortnek. Karte poplavne nevarnosti prikazujejo doseg, globino in hitrosti ob nastopu 10-letnih (Q10<\/sub>), 100-letnih (Q100<\/sub>) in 500-letnih (Q500<\/sub>) voda, karta razredov poplavne nevarnosti prikazuje obmo\u010dja zemlji\u0161\u010d, razvr\u0161\u010denih v razrede glede na verjetnost nastanka in mo\u010d poplave, karte poplavne ogro\u017eenosti pa prikazujejo stopnjo poplavne ogro\u017eenosti za enake obsege kot karte poplavne nevarnosti.<\/p>\n\n\n\n\n
\"Karta<\/a><\/td>\n\"Karta<\/a><\/td>\n\"Karta<\/a><\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n

V OPVP Ortnek pri pretoku Q10<\/sub> ne pride do poplavljanja. Pri Q100<\/sub> sta ogro\u017eena dva stanovanjska objekta ter manj\u0161i del lokalne in regionalne ceste ter del \u017eelezni\u0161ke proge. Pri Q500 <\/sub>pa je ogro\u017een \u0161e en objekt ob lokalni cesti, manj\u0161i del lokalne in regionalne ceste ter del \u017eelezni\u0161ke proge. V razredu majhne nevarnosti poplav se nahajata 2 stanovanjska objekta.<\/p>\nHIDRAVLI\u010cNA MODELNA RAZISKAVA DISIPACIJSKE KOMORE VISOKOTLA\u010cNIH RAZBREMENILNIKOV<\/strong>\n\n(dr. M. Bomba\u010d, J. Mla\u010dnik, 2014)\n

Hipna zaustavitev hidroelektrarne je pri\u010dakovan obratovalni re\u017eim hidroelektrarne, ki se zgodi obi\u010dajno nekaj desetkrat letno in je zelo obremenjujo\u010d za hidroelektrarno. Ob hitri zapori turbine je treba pretok skozi turbino hitro zmanj\u0161ati, zato se vodilne lopatice za\u010dnejo zapirati in dotok vode na elektrarno se ustavi. To lahko povzro\u010di vodni udar (pove\u010dan tlak), ki se \u0161iri po cevovodu navzgor in lahko po\u0161koduje cevovod. Po\u0161kodbam cevovoda pa se je mo\u017eno izogniti z visokotla\u010dnim razbremenilnikom, ki predstavlja obvodni sistem mimo turbine. V disipacijski komori se izvaja pretvorba kineti\u010dne energije vode v notranjo energijo na kontroliran in prostorsko omejen na\u010din.<\/p>\n

Razmere in u\u010dinkovitost procesov v disipacijski komori visokotla\u010dnega razbremenilnika so bili predmet raziskav na fizi\u010dnem modelu. Za doseganje \u010dim bolj\u0161e disipacije energije in optimizacije dimenzij objekta so bile raziskane razli\u010dne oblike in dimenzije disipacijske komore, vtoka v komoro in iztoka iz komore. Zaradi dane zahteve po u\u010dinkoviti disipaciji energije vodnega toka v vseh mo\u017enih obratovalnih pogojih, ki se lahko pojavijo na tak\u0161nem objektu, so bile meritve opravljene pri ve\u010d razli\u010dnih pretokih. Izvedene so bile meritve hitrosti in tlakov v disipacijski komori, na njenem vtoku in iztoku. Meritve so bile obdelane in predstavljene v brezdimenzijski obliki, kar omogo\u010da \u0161irok spekter uporabe rezultatov raziskave. Z barvanjem in snemanjem tokovnic je bila izdelana vizualizacija vodnega toka v disipacijski komori.<\/p>\n

Rezultati raziskave so bili uporabljeni pri razvoju sistema za disipacijo energije za varno in stabilno obratovanje hidroelektrarn, ki je bil kot inovacija nagrajen s strani GZS in je sedaj patentiran.<\/p>\n\n\n\n\n
\"Disipacijska<\/a><\/td>\n\"Disipacijska<\/a><\/td>\n\"Disipacijska<\/a><\/td>\n\"Disipacijska<\/a><\/td>\n\"Disipacijska<\/a><\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n

Na slikah: a) Fizi\u010dni model disipacijske komore. b) Skica disipacijske komore s prikazanimi raziskanimi oblikami vtoka. c) Povpre\u010dni izmerjeni tlaki (dinami\u010dna komponenta) na sredini dna disipacijske komore v odvisnosti od pretoka in globine komore. d) Potrebna globina disipacijske komore v odvisnosti od pretoka in dopustnega ''dinami\u010dnega tlaka'' na dnu komore. e) Vizualizacija vodnega toka v disipacijski komori.<\/p>\nHE ZLATOLI\u010cJE \u2013 OBRATOVALNI VALOVI<\/strong>\n\n(dr. G. Novak, dr. B. Gregorc [DEM], J. Mla\u010dnik, 2013)\n

Izvedena je bila obse\u017ena raziskava obratovalnih valov v derivacijskem kanalu, ki sega od jezu v Melju do pregrade HE Zlatoli\u010dje. Z dvema celodnevnima terenskima preizkusoma so bile izmerjene hidravli\u010dne razmere v dovodnem kanalu pri razli\u010dnih stalnih pretokih in pri razli\u010dnih zaustavitvah elektrarne. Tako pridobljene meritve so bile uporabljene za umerjanje 1D numeri\u010dnega hidravli\u010dnega modela, izvedenega z orodjem HEC-RAS. Na podlagi simulacij obratovalnih valov je bil podan predlog za optimizacijo obratovanja elektrarne z vidika varnosti objekta in izkoristka energetskega potenciala.<\/p>\n\n\n\n\n
\"HE<\/a><\/td>\n\"HE<\/a><\/td>\n\"HE<\/a><\/td>\n\"HE<\/a><\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\nNa slikah: a) jez Melje in vtok v derivacijski kanal, b) pregrada HE Zlatoli\u010dje, c) umerjanje modela na rezultate terenskih poskusov, d) rezultat simulacije dvojne zaustavitve elektrarne.","_et_gb_content_width":"","footnotes":""},"categories":[39],"tags":[],"class_list":["post-923","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-novejse_raziskave"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.hidroinstitut.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/923","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.hidroinstitut.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.hidroinstitut.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.hidroinstitut.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/4189"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.hidroinstitut.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=923"}],"version-history":[{"count":97,"href":"https:\/\/www.hidroinstitut.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/923\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2589,"href":"https:\/\/www.hidroinstitut.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/923\/revisions\/2589"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.hidroinstitut.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=923"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.hidroinstitut.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=923"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.hidroinstitut.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=923"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}