| blok V | blok VI | PT 51 in PT 52 | |
| nazivna moč (MW) | 345 | 600 | 52 |
| moč na pragu (MW) | 305 | 542,3 | |
| lastna raba (MW) | 40 | 57,7 | |
| pretok pare (t/h) | 1 050 | 1 515 | |
| temperatura pare (oC) | 540 | 600 | |
| vrtljaji turbine (min-1) | 3 000 | 3 000 | 6 600 |
| nazivni tlak (bar) | 177,5 | 275 | |
| moč generatorja (MVA) | 377 | 727 | 56 |
| frekvenca (Hz) | 50 | 50 | |
| nazivna napetost (kV) | 21 | 21 | 10,5 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
Strokovna ekskurzija na HE Gojak v Liki na Hrvaškem je bila izvedena 11. novembra 2016.
HE Gojak je visokotlačna derivacijska hidroelektrarna, ki leži približno 5 km SV od Ogulina in za generacijo električne energije izkorišča vodo dveh kraških ponikovalnic Zagorske Mrežnice in Ogulinske Dobre. Z zajezitvijo teh dveh rek sta nastali akumulacijski jezeru Sabljaci in Bukovnik, do HE vodo prevajata podzemna dovodna rova, ki se po dobrih dveh km pod zemljo združita. Hidroelektrarna ima vgrajene tri agregate s skupno močjo 56 MW in tlačno višino 109 m, ki jih poganjajo Francisove turbine s pretočnostjo 3 x 19 m3/s. HE je bila zgrajena v 50 letih prejšnjega stoletja in kasneje prenovljena, najbolj temeljito po letu 2006, ko je bila postopno zamenjana praktično vsa elektrostrojna oprema, sistem vodenja in saniran dovodni rov. Povprečna letna proizvodnja HE znaša od izvedbe sanacije dalje 213,5 GWh in obratuje s tedensko izravnavo. Z regulacijo pretoka Zagorske Mrežnice in Ogulinske Dobre elektrarna prispeva tudi k zmanjšanju poplavne nevarnosti Ogulina, ki je bil v preteklosti pogosto poplavljen. (vir: https://www.hep.hr/proizvodnja/hidroelektrane-1528/pp-he-zapad/he-gojak/1542)
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
foto: J. Oberwalder
2014 – HE Formin
Strokovna ekskurzija za leto 2014 je bila izvedena 7.11.2014. Ogledali smo si HE Formin, najbolj dolvodno hidroelektrarno v dravski verigi elektrarn. Hidroelektrarna je bila zgrajena leta 1978. Je kanalska hidroelektrarna z 8 km dolgim dovodnim kanalom, speljanim v nasipu in 8 km dolgim vkopanim odvodnim kanalom. Hidroelektrarna ima srednjo letno proizvodnjo 548 GWh, nazivno moč na pragu elektrarne 116 MW iz dveh agregatov in inštaliran pretok turbin 500 m3/s. Kot akumulacijski bazen ji služi Ptujsko jezero, ki je največje slovensko umetno jezero. Pri dolžini 7 km znaša volumen jezera 17,1 milijona m3 in koristni volumen 4,5 milijona m3. Jezero je v celoti v nasipih, pretok Drave poleg strojnice HE Formin regulira jez v Markovci s šestimi pretočnimi polji, širine 17 m. Pretočna polja so opremljena s segmentnimi zapornicami in vrhnjimi zaklopkami. Prepustna sposobnost jezu je 4.200 m3/s. Nad vtokom v dovodni kanal je nameščena potopna stena, ki z mostnim delom jezu preprečuje vtok plavja v dovodni kanal. Na jezu Markovci je zgrajena mala hidroelektrarna Markovci. (vir: https://www.dem.si/sl/elektrarne-in-proizvodnja/elektrarne/) Program ekskurzije je zajemal ogled HE Formin, jezu v Markovcih z vtokom v dovodni kanal in lokacije velikih poškodb, ki jih je utrpel odvodni kanal HE Formin ob poplavi Drave 5. in 6.11.2012. Ogled je bil voden od strani osebja DEM. |
 |
 |
 |
 |
 |
2013 – ČHE Koralpe
Strokovna ekskurzija za leto 2013 je bila izvedena 8.11.2013. Ogledali smo si hidroenergetski sistem hidroelektrarne Golica (Koralpe). Sistem sestavljata hidroelektrarna, ki je bila sprva zgrajena kot klasična akumulacijska HE z letno izravnavo, in črpalna hidroelektrarna, ki je bila k prvotni hidroelektrarni dograjena v letu 2011. Črpalna hidroelektrarna poleg že dotlej obstoječih kapacitet izkorišča tudi vodo iz Drave iz bazena HE Dravograd, kamor je speljan tudi iztok obeh hidroelektrarn.
Ogled je obsegal strojnico črpalne hidroelektrarne v Labotu, zapornično komoro na tlačnem cevovodu na pobočju nad dravsko dolino, pregrado s prelivnim objektom in akumulacijski bazen na Mutski bistrici na nadmorski višini 1080 m ter notranjost pregrade – vtočni zasun, tlačni cevovod in revizijski in inšpekcijski rov pregrade. Ogled je bil voden od strani družbe Kelag, ki je lastnik elektrarne, za kar se gostiteljem in še posebej našemu vodniku, inženirju Fritzu Neuschitzerju, iskreno zahvaljujemo.
Uradni podatki in predstavitev same elektrarne so na voljo na spletnem naslovu http://konzern.kelag.at/content/page_pumpe-koralpe-9594.jsp, veliko zanimivih informacij pa tudi v prospektu in članku o nadgradnji HE Koralpe v črpalno hidroelektrarno:
Prospekt Koralpe WKW ; Članek o nadgradnji HE Koralpe
 |
 |
 |
 |
 |
 |
2012 – ČHE Avče
Strokovna ekskurzija za leto 2012 je bila izvedena 9.11.2012. Tokrat smo obiskali ČHE Avče, ki je eden zadnjih zgrajenih energetskih objektov v Sloveniji in zaenkrat v slovenskem merilu še popolnoma unikaten. Gre za kompleksen sistem, ki smo si ga kolikor je bilo mogoče podrobno ogledali. Ogled je potekal preko zgornjega akumulacijskega bazena na Kanalskem vrhu, zgornje komore vodostana (za nekatere navdušence), zapornične komore in tlačnega cevovoda ter strojnice do spodnjega vtočno-iztočnega objekta ob Soči. Ogled je bil v celoti odlično voden s strani dežurnega upravljalca elektrarne, ki je v glavnem uspeval odgovarjati na bolj ali manj zapletena vprašanja gradbenikov in strojnikov iz naše radovedne skupine. Mnogi od nas smo tako ali drugače sodelovali v različnih fazah načrtovanja, raziskav in gradnje črpalne hidroelektrarne, zato smo bili še toliko bolj radovedni in z zadovoljstvom ugotavljamo, da smo to svojo strokovno radovednost v glavnem potešili.
Uradni podatki in predstavitev same elektrarne so na voljo na povezavi http://www.seng.si/che_avce/. |
 |
 |
|
 |
 |
2011 – HE Mavčiče, HE Moste
2010 – Luka Koper, Rižanski vodovod
2009 – HE Boštanj, HE Blanca
2008 – ČHE Avče
2005 – Hidravlični laboratorij TU Gradec
2004 – HE Zlatoličje, vodovodno črpališče Maribor