Ekskurzije društva SDHR

2023 – Svet Energije in Fakulteta za energetiko

2019 – mHE Soteska in mHE Savica

Strokovna ekskurzija na HE Soteska in HE Savica je bila izvedena 15. novembra 2019. Tokrat smo obiskali dve mali hidroelektrarni Gorenjskih elektrarn Kranj. Najprej smo si ogledali mHE Soteska, ki je bila zgrajena leta1979 in obnovljena leta 1998. Njena nazivna moč znaša 1400 kW. Sledil je ogled male hidroelektrarne Savica. Hidroelektrarna Savica je bila zgrajena daljnega leta 1916 kot vojaška hidroelektrarna v Ukancu. V prvi svetovni vojni je z elektriko oskrbovala obrat Bohinj Kranjskih deželnih elektrarn. Med leti 1946 – 1949 je bila zgrajena nova hidroelektrarna. To je bila prva hidroelektrarna zgrajena po drugi svetovni vojni, v kateri sta bila uporabljena domača tehnologija in znanje; posledično so bili izdelani prvi izdelki Peltonovih turbin v tovarni Litostroj, generatorjev tovarne Rade Končar in prvih domačih zaščitnih relejev Iskre. Hidroelektrarna Savica je danes ena od 15 malih hidroelektrarn, v katerih Gorenjske elektrarne, hčerinska družba Elektra Gorenjska, proizvaja zeleno električno energijo na Gorenjskem. Elektrarna predstavlja 44,4 -odstotni delež   proizvodnje električne energije Gorenjskih elektrarn ter zagotavlja 2,2 – odstotni delež letnih potreb po električni energiji v gorenjski regiji. V stoletni dobi obratovanja je proizvedla že 1 milijardo in 100 milijonov kWh ekološko čiste električne energije. (vir: https://www.elektro-gorenjska.si/ in https://www.mojaobcina.si/bohinj/novice/)

2018 – TE Brestanica in visokovodni razbremenilnik HE Brežice

Strokovna ekskurzija v TE Brestanica in na visokovodni razbremenilnik HE Brežice je bila izvedena 26. oktobra 2018. TE Brestanica je bila zgrajena med 2. svetovno vojno sprva kot klasična elektrarna na premog. Konec 60. let je bila dograjena plinska turbina, ki je bila vključena v sistem kot energetska rezerva za zagotavljanje stabilnosti in varnosti elektroenergetskega sistema Slovenije. V tej vlogi se je v kasnejših letih posodabljala z dograditvijo novih plinskih blokov. V letih 2016-2018 je bil zgrajen plinski blok PB6, moči 53 MW. Kot zadnji pa je bil v elektroenergetski sistem vključen blok PB7, moči 56 MW. (vir:   https://www.teb.si/si/o-druzbi/)

V nadaljevanju je bil izveden ogled visokovodnega razbremenilnika akumulacije HE Brežice. Razbremenilnik je lociran na levem bregu akumulacijskega jezera n Savi in je namenjen kontroliranemu spuščanju dela pretoka Save v primeru največjih visokovodnih valov na območje leve retenzijske površine. S tem se vzdržuje funkcija retenzij, ki so bile ob vodotoku pred izgradnjo HE Brežice in omogočajo časovni zamik napredovanja visokovodnih valov, s čimer se zmanjšuje konični pretok najvišjih visokovodnih valov na dolvodnih območjih. Tako se zmanjšuje poplavna nevarnost dolvodno ležečih naselij in hkrati izpolnjuje pogoj o ohranjanju vodnega režima Save na mejnem profilu s Hrvaško.

Razbremenilnik sestavlja 7 prelivnih polj širine po 20 m, opremljenih s talno zaklopko višine 2,65 m, ki jo regulirata po dva hidravlična cilindra. Po razbremenilniku je speljana cesta na nasip ob Savi, ki je sicer stalno odprta, v primeru nastopa visoke vode pa se avtomatsko zapre za ves promet. Strokovna ekskurzija se je zaključila z ogledom prehoda za vodne organizme HE Brežice. (vir: https://www.he-ss.si/index.html)

2017 – TE Šoštanj in Muzej premogovništva v Velenju

Strokovna ekskurzija na TE Šoštanj in v Muzej premogovništva v Velenju je bila izvedena 10. novembra 2017.

TE Šoštanj je bila nekoč in je še danes, kljub razvpitosti po aferi iz časa gradnje šestega bloka, eden od temeljev energetskega sistema Slovenije. TE Šoštanj dobavlja v omrežje v zadnjih 50 letih približno tretjino vse v Sloveniji proizvedene električne energije. V TEŠ so aktivni trije generatorji na premog (TEŠ IV, TEŠ V in TEŠ VI) in dva plinska generatorja (PT 51 in PT 52), pri čemer se proizvodnja v bloku V počasi opušča, plinska generatorja pa obratujeta le po potrebi med pomanjkanji in remonti ostalih generatorjev. TE Šoštanj in Premogovnik Velenje, ki je popolnoma odvisen od proizvodnje v TEŠ, predstavljata ob Gorenju praktično celoten gospodarski potencial Šaleške doline, zato bosta ob vlogi, ki jo imata v slovenskem energetskem sistemu, zagotovo še dolgo del nacionalnega energetskega programa.

Osnovni tehnični podatki TE Šoštanj:

(vir:   https://www.te-sostanj.si/podjetje/)

Po obisku TE Šoštanj smo obiskali tudi muzej premogovništva v opuščenih rovih rudnika Velenje.

2016 – HE Gojak (Hrvaška)

Strokovna ekskurzija na HE Gojak v Liki na Hrvaškem je bila izvedena 11. novembra 2016.

HE Gojak je visokotlačna derivacijska hidroelektrarna, ki leži približno 5 km SV od Ogulina in za generacijo električne energije izkorišča vodo dveh kraških ponikovalnic Zagorske Mrežnice in Ogulinske Dobre. Z zajezitvijo teh dveh rek sta nastali akumulacijski jezeru Sabljaci in Bukovnik, do HE vodo prevajata podzemna dovodna rova, ki se po dobrih dveh km pod zemljo združita. Hidroelektrarna ima vgrajene tri agregate s skupno močjo 56 MW in tlačno višino 109 m, ki jih poganjajo Francisove turbine s pretočnostjo 3 x 19 m³/s. HE je bila zgrajena v 50 letih prejšnjega stoletja in kasneje prenovljena, najbolj temeljito po letu 2006, ko je bila postopno zamenjana praktično vsa elektrostrojna oprema, sistem vodenja in saniran dovodni rov. Povprečna letna proizvodnja HE znaša od izvedbe sanacije dalje 213,5 GWh in obratuje s tedensko izravnavo. Z regulacijo pretoka Zagorske Mrežnice in Ogulinske Dobre elektrarna prispeva tudi k zmanjšanju poplavne nevarnosti Ogulina, ki je bil v preteklosti pogosto poplavljen. (vir: https://www.hep.hr/proizvodnja/hidroelektrane-1528/pp-he-zapad/he-gojak/1542)

2015 – HE Krško in gradbišče HE Brežice

Strokovna ekskurzija na HE Krško in gradbišče HE Brežice je bila izvedena 6.11.2015. Najprej smo si ogledali HE Krško, ki je četrta hidroelektrarna v verigi na spodnji Savi. Hidroelektrarna je bila zgrajena leta 2013. Je pretočno akumulacijskega tipa z nameščenimi tremi vertikalnimi agregati z nazivnim pretokom 500 m3/s in s petimi pretočnimi polji. Nazivna moč hidroelektrarne znaša 39,12 MW, njena povprečna letna proizvodnja pa 146 GWh. (vir:https://www.he-ss.si/he-krsko-splosno.html)

Sledil je ogled gradbišča HE Brežice, ki bo peta hidroelektrarna v verigi šestih HE na spodnji Savi z nazivno močjo 47,4 MW. Gre za hidroelektrarno pretočno akumulacijskega tipa z nameščenimi tremi vertikalnimi agregati z nazivnim pretokom 500 m3/s, s petimi pretočnimi polji in predvideno povprečno letno proizvodnjo 161 GWh. (vir: https://www.he-ss.si/he-brezice-splosno.html)

foto: J. Oberwalder

2014 – HE Formin

Strokovna ekskurzija za leto 2014 je bila izvedena 7.11.2014. Ogledali smo si HE Formin, najbolj dolvodno hidroelektrarno v dravski verigi elektrarn. Hidroelektrarna je bila zgrajena leta 1978. Je kanalska hidroelektrarna z 8 km dolgim dovodnim kanalom, speljanim v nasipu in 8 km dolgim vkopanim odvodnim kanalom. Hidroelektrarna ima srednjo letno proizvodnjo 548 GWh, nazivno moč na pragu elektrarne 116 MW iz dveh agregatov in inštaliran pretok turbin 500 m³/s. Kot akumulacijski bazen ji služi Ptujsko jezero, ki je največje slovensko umetno jezero. Pri dolžini 7 km znaša volumen jezera 17,1 milijona m³ in koristni volumen 4,5 milijona m³. Jezero je v celoti v nasipih, pretok Drave poleg strojnice HE Formin regulira jez v Markovci s šestimi pretočnimi polji, širine 17 m. Pretočna polja so opremljena s segmentnimi zapornicami  in vrhnjimi zaklopkami. Prepustna sposobnost jezu je 4.200 m³/s. Nad vtokom v dovodni kanal je nameščena potopna stena, ki z mostnim delom jezu preprečuje vtok plavja v dovodni kanal. Na jezu Markovci je zgrajena mala hidroelektrarna Markovci. (vir: https://www.dem.si/sl/elektrarne-in-proizvodnja/elektrarne/)

Program ekskurzije je zajemal ogled HE Formin, jezu v Markovcih z vtokom v dovodni kanal in lokacije velikih poškodb, ki jih je utrpel odvodni kanal HE Formin ob poplavi Drave 5. in 6.11.2012. Ogled je bil voden od strani osebja DEM.

2013 – ČHE Koralpe

Strokovna ekskurzija za leto 2013 je bila izvedena 8.11.2013. Ogledali smo si hidroenergetski sistem hidroelektrarne Golica (Koralpe). Sistem sestavljata hidroelektrarna, ki je bila sprva zgrajena kot klasična akumulacijska HE z letno izravnavo, in črpalna hidroelektrarna, ki je bila k prvotni hidroelektrarni dograjena v letu 2011. Črpalna hidroelektrarna poleg že dotlej obstoječih kapacitet izkorišča tudi vodo iz Drave iz bazena HE Dravograd, kamor je speljan tudi iztok obeh hidroelektrarn.

Ogled je obsegal strojnico črpalne hidroelektrarne v Labotu, zapornično komoro na tlačnem cevovodu na pobočju nad dravsko dolino, pregrado s prelivnim objektom in akumulacijski bazen na Mutski bistrici na nadmorski višini 1080 m ter notranjost pregrade – vtočni zasun, tlačni cevovod in revizijski in inšpekcijski rov pregrade. Ogled je bil voden od strani družbe Kelag, ki je lastnik elektrarne, za kar se gostiteljem in še posebej našemu vodniku, inženirju Fritzu Neuschitzerju, iskreno zahvaljujemo.

Uradni podatki in predstavitev same elektrarne so na voljo na spletnem naslovu http://konzern.kelag.at/content/page_pumpe-koralpe-9594.jsp, veliko zanimivih informacij pa tudi v prospektu in članku o nadgradnji HE Koralpe v črpalno hidroelektrarno:

Prospekt Koralpe WKW ; Članek o nadgradnji HE Koralpe

2012 – ČHE Avče

Strokovna ekskurzija za leto 2012 je bila izvedena 9.11.2012. Tokrat smo obiskali ČHE Avče, ki je eden zadnjih zgrajenih energetskih objektov v Sloveniji in zaenkrat v slovenskem merilu še popolnoma unikaten. Gre za kompleksen sistem, ki smo si ga kolikor je bilo mogoče podrobno ogledali. Ogled je potekal preko zgornjega akumulacijskega bazena na Kanalskem vrhu, zgornje komore vodostana (za nekatere navdušence), zapornične komore in tlačnega cevovoda ter strojnice do spodnjega vtočno-iztočnega objekta ob Soči. Ogled je bil v celoti odlično voden s strani dežurnega upravljalca elektrarne, ki je v glavnem uspeval odgovarjati na bolj ali manj zapletena vprašanja gradbenikov in strojnikov iz naše radovedne skupine. Mnogi od nas smo tako ali drugače sodelovali v različnih fazah načrtovanja, raziskav in gradnje črpalne hidroelektrarne, zato smo bili še toliko bolj radovedni in z zadovoljstvom ugotavljamo, da smo to svojo strokovno radovednost v glavnem potešili.

Uradni podatki in predstavitev same elektrarne so na voljo na povezavi http://www.seng.si/che_avce/.

2011 – HE Mavčiče, HE Moste

2010 – Luka Koper, Rižanski vodovod

2009 – HE Boštanj, HE Blanca

2008 – ČHE Avče

2005 – Hidravlični laboratorij TU Gradec

2004 – HE Zlatoličje, vodovodno črpališče Maribor