Novice

30 let SDHR

Slovensko društvo za hidravlične raziskave (SDHR) deluje že 30 let.

 SDHR je prostovoljno združenje, ki spremlja in vzpodbuja strokovne ter znanstveno-raziskovalne hidravlične raziskave s področja gradbeništva, strojništva in okoljskega inženirstva. SDHR sodeluje s sorodnimi domačimi in mednarodnimi organizacijami (SLOCOLD, Društvo vodarjev Slovenije, ZSIS, IAHR).

 Člani društva prihajajo iz različnih podjetij in organizacij, med katerimi so najvidnejši Litostroj Power, Turboinštitut, Hidroinštitut in UL FGG. V 30 letih delovanja so člani društva sodelovali pri razvoju, raziskavah in/ali izgradnji številnih zahtevnih objektov s področja vodnega gospodarstva in hidroenergetike, turbin in črpalk. Največ raziskav je bilo povezanih s hidroenergetskimi sistemi, in sicer hidroelektrarnami na Savi, Dravi in Soči ter črpalnima elektrarnama Avče in Kozjak, precej pa jih je bilo izvedenih tudi za naročnike iz tujine.

 SDHR vsako leto organizira strokovna predavanja, na katerih člani ali povabljeni strokovnjaki predstavijo svoje najnovejše delo, kar omogoča prenos izkušenj in ohranja visok strokovno-znanstveni nivo društva. Povzetki nekaj zadnjih predavanj so na spletni strani društva: SDHR-predavanja.

 Na podlagi tem, ki so bile predstavljene na predavanjih, so člani društva pripravili znanstvene članke za tematske številke s področja hidravličnega inženirstva v Strojniškem vestniku (2003, 2012, 2018) in Acti Hydrotechniki (2000). Podobno je tudi zdaj, ob 30-letnici društva, v recenziji nekaj znanstvenih člankov za objavo v eni izmed rednih številk Strojniškega vestnika.

 Podoben namen imajo tudi vsakoletne ekskurzije, na katerih si ogledamo, kako so različni hidravlični problemi rešeni v praksi. Kratka poročila nekaj zadnjih ekskurzij so objavljena na spletni strani društva: SDHR-ekskurzije.

 S svojo interdisciplinarno naravnanostjo je SDHR dobro izhodišče za navezavo stikov, praktična usposabljanja, diplomske naloge itd. V svoje vrste vabimo nove člane, ki jih zanima široko strokovno in znanstveno področje hidravlike.

 doc. dr. Gorazd Novak, predsednik SDHR

 

Zanimive povezave

ETH Zurich devises system that guides fish away from hydropower plants

Marie Donlon | February 18, 2021

https://insights.globalspec.com/article/15999/eth-zurich-devises-system-that-guides-fish-away-from-hydropower-plants?uid=%2D1184275827&uh=0ac4b8&md=210305&mh=d85f69&Vol=Vol5Issue10&Pub=135&LinkId=2058532&keyword=link%5F2058532&itemid=365501&vid=114573&frmtrk=newsletter&cid=nl&sid=413052

Predavanja društva SDHR

– Obnova akumulacijske črpalke (2024_Pavlin)

– Hidrološki prognostični sistem Agencije RS za okolje (2024_Golob)

– Aktivno krmiljenje vodnega udara z več ventili v hidravličnih cevnih sistemih (2023_Bergant)

– Vliv zračnega mehurja na prehodne tlake v hidravličnem cevnem sistemu (2023_Pekolj)

– Hidravlična modelna raziskava pregrade visokovodnega zadrževalnika Pod sušo na Selški Sori (2022_Mlačnik)

– Analiza kondicijskega stanja betonskih težnostnih pregrad (2022_Klun)

– Dinamični odziv zračnega mehurja ujetega v hidravličnem cevnem sistemu (2019_Bergant)

– Analiza toka v zakrivljenem kanalu z uporabo pravokotne krivočrtne numerične mreže (2019_Krzyk)

– Diskasto mešalo z asimetrično zapognjenimi lopaticami za visoko stopnjo zračenja (2018_Bombač)

– Topološka struktura vodne gladine na sotočju pri deročem toku (2018_Rak)

– Numerična analiza hidravličnih nestabilnosti pri reverzibilnih turbinah-črpalkah v črpalnem režimu obratovanja pri delnih pretokih (2017_Ješe)

– Analiza vtočnih razmer črpalk za hladilne stolpe v Nuklearni elektrarni Krško (2017_Žvab)

– Napoved kavitacije v vodnih turbinah z računalniško dinamiko tekočin – rezultati projekta ACCUSIM (2016_Morgut)

– Hidravlična modelna raziskava zapornice jezu Nuklearne elektrarne Krško po izgradnji HE Brežice – sile med dviganjem zapornice in območja nestabilnosti zapornice (2016_Novak)

– Hidrodinamika toka v ribji stezi z vertikalnimi režami ob HE Arto-Blanca (2015_Bombač)

– Sistem za disipacijo energije in njegova nova vloga v obratovanju hidroelektrarne (2014_Brejc)

– Uporaba Lagrangeve in Euelerjeve metode za račun porušitvenih valov (2014_Džebo)

– Pojav kavitacije med vodnim udarom (2013_Bergant)

– Raziskava hitrostnega polja na modelu bočnega preliva z uporabo vizualizacijske metode (2013_Novak)

– Hidravlična modelna raziskava visokovodnih razbremenilnikov HE sistema Brežice – Mokrice (2012_Mišigoj_in_Mlačnik)

– Vertikalna cevna vodna turbina z diagonalnim gonilnikom (2011_Hoefler)

– Hibridni hidravlični model spodnje Save od Krškega do mejnega profila (2011_Mlačnik)

– Lastnosti stenskega trenja med prehodnimi pojavi v cevnih sistemih (2010_Bergant)

– Uporaba metode SPH za simulacije napredovanja valov pri porušitvah vodnega stolpca (2010_Petkovšek)

– Konstrukcijske in obratovalne značilnosti dvojnih Francisovih turbin (2009_Hoefler)

– Hibridni hidravlični modeli hidroenergetskih objektov na spodnji Savi (2009_Mlačnik)

– Medsebojni vpliv tekočine in konstrukcije v poljubno ukrivljenih cevovodih (2008_Gale)

– Hidravlična modelna raziskava zgornjega in spodnjega vtoka ČHE Avče (2008_Rodič)

– Spremljanje gibanja prodnatih plavin v turbulentnih tokovih z merilno napravo (2005_Mikoš)

– Dvodimenzionalno matematično modeliranje nestalnega toka reke Save v okolici NE Krško (2005_Krzyk)

– Dinamični odziv zračnega ventila med prehodnimi pojavi v cevnih sistemih (2004_Bergant)

– Dvodimenzijski matematični model vala zaradi porušitve zgornje akumulacije ČHE Kozjak (2004_Krzyk)

– Razvoj podslapij na spodnjesavski verigi hidroelektrarn (2003_Mlačnik)

Ekskurzije društva SDHR

2024 – Nuklearna elektrarna Krško (NEK)

Na strokovni ekskurziji 31.5.2024 smo obiskali Nuklearno elektrarno Krško (NEK). Najprej nam je Peter Jan, vodja projektnih sprememb NEK, predstavil proizvodnjo in delovanje elektroenergetskega sistema. Predavanje je zajemalo teoretično ozadje, podatke o proizvodnji in zanimivosti o delovanju celotnega sistema. Izpostavljena je bila ključna vloga, ki jo je NEK že večkrat odigrala pri zagotavljanju stabilnost sistema, ne samo v Sloveniji, temveč tudi širše v regiji.

V drugem delu ekskurzije smo se ob strokovnem vodstvu sprehodili mimo objektov in naprav, ki so vključene v kompleks NEK, nazadnje pa smo si ogledali še osrednji proizvodnji, tj. turbinski del. Ena od posebnosti ekskurzije je bila izredno visoka stopnja varnostnih ukrepov, ki med drugim vključuje prepoved fotografiranja, zato lahko tu od fotografij objavimo samo ‘gasilsko’, posneto na parkirišču pred NEK.

Več informacij:

– osnovne informacije o NEK: https://www.nek.si/

– brošura: https://www.nek.si/publikacije

2023 – Svet Energije in Fakulteta za energetiko

Strokovna ekskurzija v Svet energije in Laboratorij za alternativne aero in hidro energetske tehnologije je bila izvedena 17. marca 2023. Predstavniki GEN energije so za nas pripravili predavanje o trenutni elektroenergetski situaciji v Sloveniji in o napovedih za prihodnost ter možnih rešitvah za preprečitev pomanjkanja električne energije po prenehanju delovanja NEK in TEŠ. Predstavljen nam je bil projekt drugega reaktorja jedrske elektrarne Krško. Sledil je obisk Centra vodenja v GEN energiji s strokovno obrazložitvijo načina delovanja Centra (https://www.gen-energija.si/). Obiskali smo tudi njihov interaktivni multimedijski center Svet energije, ki ga je v letu 2011 ustanovila družba GEN energija d.o.o. in obiskovalcem omogoča poglobljeno potovanje v svet energije in energetike (https://www.svet-energije.si/).

V nadaljevanju smo obiskali še Fakulteto za energetiko UM. Ogledali smo si njihove laboratorije: Laboratorij za energetski management in inženiring, Laboratorij za alternativne aero in hidro energetske tehnologije, Laboratorij za termomehaniko, termoenergetiko in nanotehnologije, Laboratorij za jedrsko energetiko in Laboratorij za virtualni inženiring (https://www.fe.um.si/).

2019 – mHE Soteska in mHE Savica

Strokovna ekskurzija na HE Soteska in HE Savica je bila izvedena 15. novembra 2019. Tokrat smo obiskali dve mali hidroelektrarni Gorenjskih elektrarn Kranj. Najprej smo si ogledali mHE Soteska, ki je bila zgrajena leta1979 in obnovljena leta 1998. Njena nazivna moč znaša 1400 kW. Sledil je ogled male hidroelektrarne Savica. Hidroelektrarna Savica je bila zgrajena daljnega leta 1916 kot vojaška hidroelektrarna v Ukancu. V prvi svetovni vojni je z elektriko oskrbovala obrat Bohinj Kranjskih deželnih elektrarn. Med leti 1946 – 1949 je bila zgrajena nova hidroelektrarna. To je bila prva hidroelektrarna zgrajena po drugi svetovni vojni, v kateri sta bila uporabljena domača tehnologija in znanje; posledično so bili izdelani prvi izdelki Peltonovih turbin v tovarni Litostroj, generatorjev tovarne Rade Končar in prvih domačih zaščitnih relejev Iskre. Hidroelektrarna Savica je danes ena od 15 malih hidroelektrarn, v katerih Gorenjske elektrarne, hčerinska družba Elektra Gorenjska, proizvaja zeleno električno energijo na Gorenjskem. Elektrarna predstavlja 44,4 -odstotni delež   proizvodnje električne energije Gorenjskih elektrarn ter zagotavlja 2,2 – odstotni delež letnih potreb po električni energiji v gorenjski regiji. V stoletni dobi obratovanja je proizvedla že 1 milijardo in 100 milijonov kWh ekološko čiste električne energije. (vir: https://www.elektro-gorenjska.si/ in https://www.mojaobcina.si/bohinj/novice/)

2018 – TE Brestanica in visokovodni razbremenilnik HE Brežice

Strokovna ekskurzija v TE Brestanica in na visokovodni razbremenilnik HE Brežice je bila izvedena 26. oktobra 2018. TE Brestanica je bila zgrajena med 2. svetovno vojno sprva kot klasična elektrarna na premog. Konec 60. let je bila dograjena plinska turbina, ki je bila vključena v sistem kot energetska rezerva za zagotavljanje stabilnosti in varnosti elektroenergetskega sistema Slovenije. V tej vlogi se je v kasnejših letih posodabljala z dograditvijo novih plinskih blokov. V letih 2016-2018 je bil zgrajen plinski blok PB6, moči 53 MW. Kot zadnji pa je bil v elektroenergetski sistem vključen blok PB7, moči 56 MW. (vir: https://www.teb.si/si/o-druzbi/)

V nadaljevanju je bil izveden ogled visokovodnega razbremenilnika akumulacije HE Brežice. Razbremenilnik je lociran na levem bregu akumulacijskega jezera n Savi in je namenjen kontroliranemu spuščanju dela pretoka Save v primeru največjih visokovodnih valov na območje leve retenzijske površine. S tem se vzdržuje funkcija retenzij, ki so bile ob vodotoku pred izgradnjo HE Brežice in omogočajo časovni zamik napredovanja visokovodnih valov, s čimer se zmanjšuje konični pretok najvišjih visokovodnih valov na dolvodnih območjih. Tako se zmanjšuje poplavna nevarnost dolvodno ležečih naselij in hkrati izpolnjuje pogoj o ohranjanju vodnega režima Save na mejnem profilu s Hrvaško.

Razbremenilnik sestavlja 7 prelivnih polj širine po 20 m, opremljenih s talno zaklopko višine 2,65 m, ki jo regulirata po dva hidravlična cilindra. Po razbremenilniku je speljana cesta na nasip ob Savi, ki je sicer stalno odprta, v primeru nastopa visoke vode pa se avtomatsko zapre za ves promet. Strokovna ekskurzija se je zaključila z ogledom prehoda za vodne organizme HE Brežice. (vir: https://www.he-ss.si/index.html)

2017 – TE Šoštanj in Muzej premogovništva v Velenju

Strokovna ekskurzija na TE Šoštanj in v Muzej premogovništva v Velenju je bila izvedena 10. novembra 2017.

TE Šoštanj je bila nekoč in je še danes, kljub razvpitosti po aferi iz časa gradnje šestega bloka, eden od temeljev energetskega sistema Slovenije. TE Šoštanj dobavlja v omrežje v zadnjih 50 letih približno tretjino vse v Sloveniji proizvedene električne energije. V TEŠ so aktivni trije generatorji na premog (TEŠ IV, TEŠ V in TEŠ VI) in dva plinska generatorja (PT 51 in PT 52), pri čemer se proizvodnja v bloku V počasi opušča, plinska generatorja pa obratujeta le po potrebi med pomanjkanji in remonti ostalih generatorjev. TE Šoštanj in Premogovnik Velenje, ki je popolnoma odvisen od proizvodnje v TEŠ, predstavljata ob Gorenju praktično celoten gospodarski potencial Šaleške doline, zato bosta ob vlogi, ki jo imata v slovenskem energetskem sistemu, zagotovo še dolgo del nacionalnega energetskega programa.

Osnovni tehnični podatki TE Šoštanj:

blok V blok VI PT 51 in PT 52
nazivna moč  (MW) 345 600 52
moč na pragu  (MW) 305 542,3
lastna raba  (MW) 40 57,7
pretok pare   (t/h) 1 050 1 515
temperatura pare   (oC) 540 600
vrtljaji turbine   (min-1) 3 000 3 000 6 600
nazivni tlak (bar) 177,5 275
moč generatorja  (MVA) 377 727 56
frekvenca  (Hz) 50 50
nazivna napetost  (kV) 21 21 10,5

(vir: https://www.te-sostanj.si/podjetje/)

Po obisku TE Šoštanj smo obiskali tudi muzej premogovništva v opuščenih rovih rudnika Velenje.

2016 – HE Gojak (Hrvaška)

Strokovna ekskurzija na HE Gojak v Liki na Hrvaškem je bila izvedena 11. novembra 2016.

HE Gojak je visokotlačna derivacijska hidroelektrarna, ki leži približno 5 km SV od Ogulina in za generacijo električne energije izkorišča vodo dveh kraških ponikovalnic Zagorske Mrežnice in Ogulinske Dobre. Z zajezitvijo teh dveh rek sta nastali akumulacijski jezeru Sabljaci in Bukovnik, do HE vodo prevajata podzemna dovodna rova, ki se po dobrih dveh km pod zemljo združita. Hidroelektrarna ima vgrajene tri agregate s skupno močjo 56 MW in tlačno višino 109 m, ki jih poganjajo Francisove turbine s pretočnostjo 3 x 19 m3/s. HE je bila zgrajena v 50 letih prejšnjega stoletja in kasneje prenovljena, najbolj temeljito po letu 2006, ko je bila postopno zamenjana praktično vsa elektrostrojna oprema, sistem vodenja in saniran dovodni rov. Povprečna letna proizvodnja HE znaša od izvedbe sanacije dalje 213,5 GWh in obratuje s tedensko izravnavo. Z regulacijo pretoka Zagorske Mrežnice in Ogulinske Dobre elektrarna prispeva tudi k zmanjšanju poplavne nevarnosti Ogulina, ki je bil v preteklosti pogosto poplavljen. (vir: https://www.hep.hr/proizvodnja/hidroelektrane-1528/pp-he-zapad/he-gojak/1542)

 

2015 – HE Krško in gradbišče HE Brežice

Strokovna ekskurzija na HE Krško in gradbišče HE B režice je bila izvedena 6.11.2015. Najprej smo si ogledali HE Krško, ki je četrta hidroelektrarna v verigi na spodnji Savi. Hidroelektrarna je bila zgrajena leta 2013. Je pretočno akumulacijskega tipa z nameščenimi tremi vertikalnimi agregati z nazivnim pretokom 500 m3/s in s petimi pretočnimi polji. Nazivna moč hidroelektrarne znaša 39,12 MW, njena povprečna letna proizvodnja pa 146 GWh. (vir: https://www.he-ss.si/he-krsko-splosno.html)

Sledil je ogled gradbišča HE Brežice, ki bo peta hidroelektrarna v verigi šestih HE na spodnji Savi z nazivno močjo 47,4 MW. Gre za hidroelektrarno pretočno akumulacijskega tipa z nameščenimi tremi vertikalnimi agregati z nazivnim pretokom 500 m3/s, s petimi pretočnimi polji in predvideno povprečno letno proizvodnjo 161 GWh. (vir: https://www.he-ss.si/he-brezice-splosno.html)

HE Krško HE Krško 2 HE Krško 3 Brežice dolvodno Brežice dolvodno 2 Brežice gorvodno

foto: J. Oberwalder

2014 – HE Formin

Strokovna ekskurzija za leto 2014 je bila izvedena 7.11.2014. Ogledali smo si HE Formin, najbolj dolvodno hidroelektrarno v dravski verigi elektrarn. Hidroelektrarna je bila zgrajena leta 1978. Je kanalska hidroelektrarna z 8 km dolgim dovodnim kanalom, speljanim v nasipu in 8 km dolgim vkopanim odvodnim kanalom. Hidroelektrarna ima srednjo letno proizvodnjo 548 GWh, nazivno moč na pragu elektrarne 116 MW iz dveh agregatov in inštaliran pretok turbin 500 m3/s. Kot akumulacijski bazen ji služi Ptujsko jezero, ki je največje slovensko umetno jezero. Pri dolžini 7 km znaša volumen jezera 17,1 milijona m3 in koristni volumen 4,5 milijona m3. Jezero je v celoti v nasipih, pretok Drave poleg strojnice HE Formin regulira jez v Markovci s šestimi pretočnimi polji, širine 17 m. Pretočna polja so opremljena s segmentnimi zapornicami  in vrhnjimi zaklopkami. Prepustna sposobnost jezu je 4.200 m3/s. Nad vtokom v dovodni kanal je nameščena potopna stena, ki z mostnim delom jezu preprečuje vtok plavja v dovodni kanal. Na jezu Markovci je zgrajena mala hidroelektrarna Markovci. (vir: https://www.dem.si/sl/elektrarne-in-proizvodnja/elektrarne/)

Program ekskurzije je zajemal ogled HE Formin, jezu v Markovcih z vtokom v dovodni kanal in lokacije velikih poškodb, ki jih je utrpel odvodni kanal HE Formin ob poplavi Drave 5. in 6.11.2012. Ogled je bil voden od strani osebja DEM.

Formin_2014_1 Formin_2014_2 Formin_2014_3 Formin_2014_4 Formin_2014_5 Formin_2014_6

2013 – ČHE Koralpe

Strokovna ekskurzija za leto 2013 je bila izvedena 8.11.2013. Ogledali smo si hidroenergetski sistem hidroelektrarne Golica (Koralpe). Sistem sestavljata hidroelektrarna, ki je bila sprva zgrajena kot klasična akumulacijska HE z letno izravnavo, in črpalna hidroelektrarna, ki je bila k prvotni hidroelektrarni dograjena v letu 2011. Črpalna hidroelektrarna poleg že dotlej obstoječih kapacitet izkorišča tudi vodo iz Drave iz bazena HE Dravograd, kamor je speljan tudi iztok obeh hidroelektrarn.

Ogled je obsegal strojnico črpalne hidroelektrarne v Labotu, zapornično komoro na tlačnem cevovodu na pobočju nad dravsko dolino, pregrado s prelivnim objektom in akumulacijski bazen na Mutski bistrici na nadmorski višini 1080 m ter notranjost pregrade – vtočni zasun, tlačni cevovod in revizijski in inšpekcijski rov pregrade. Ogled je bil voden od strani družbe Kelag, ki je lastnik elektrarne, za kar se gostiteljem in še posebej našemu vodniku, inženirju Fritzu Neuschitzerju, iskreno zahvaljujemo.

Uradni podatki in predstavitev same elektrarne so na voljo na spletnem naslovu http://konzern.kelag.at/content/page_pumpe-koralpe-9594.jsp, veliko zanimivih informacij pa tudi v prospektu in članku o nadgradnji HE Koralpe v črpalno hidroelektrarno:

https://www.nek.si/ ; Članek o nadgradnji HE Koralpe

7 trasa cevovoda 5 zasun 6 vodostan 3 turbina 2 generator 12 revizijski rov

2012 – ČHE Avče

Strokovna ekskurzija za leto 2012 je bila izvedena 9.11.2012. Tokrat smo obiskali ČHE Avče, ki je eden zadnjih zgrajenih energetskih objektov v Sloveniji in zaenkrat v slovenskem merilu še popolnoma unikaten. Gre za kompleksen sistem, ki smo si ga kolikor je bilo mogoče podrobno ogledali. Ogled je potekal preko zgornjega akumulacijskega bazena na Kanalskem vrhu, zgornje komore vodostana (za nekatere navdušence), zapornične komore in tlačnega cevovoda ter strojnice do spodnjega vtočno-iztočnega objekta ob Soči. Ogled je bil v celoti odlično voden s strani dežurnega upravljalca elektrarne, ki je v glavnem uspeval odgovarjati na bolj ali manj zapletena vprašanja gradbenikov in strojnikov iz naše radovedne skupine. Mnogi od nas smo tako ali drugače sodelovali v različnih fazah načrtovanja, raziskav in gradnje črpalne hidroelektrarne, zato smo bili še toliko bolj radovedni in z zadovoljstvom ugotavljamo, da smo to svojo strokovno radovednost v glavnem potešili.

Uradni podatki in predstavitev same elektrarne so na voljo na povezavi https://www.seng.si/hidroelektrarne/crpalne-hidroelektrarne/.

Avče-zg1 Avče-zg Avče-cevovod Avče-strojnica
Avče-stopnice Avče-sp

 

2011 – HE Mavčiče, HE Moste

2010 – Luka Koper, Rižanski vodovod

2009 – HE Boštanj, HE Blanca

2008 – ČHE Avče

2005 – Hidravlični laboratorij TU Gradec

2004 – HE Zlatoličje, vodovodno črpališče Maribor

Predstavitev Slovenskega društva za hidravlične raziskave

Logo_SDHR

Avče-sp Avče-zg visoka_voda_HE Avče-strojnica 3 turbina 5 zasun

SDHR – Slovensko društvo za hidravlične raziskave

Hajdrihova 28

1000 Ljubljana

drustvo.sdhr@gmail.com

tel.: 01-24-18-420

Poslanstvo

Slovensko društvo za hidravlične raziskave (SDHR) je prostovoljno združenje, ki je bilo ustanovljeno 1994. Namenjeno je spremljanju in vzpodbujanju strokovnih ter znanstveno-raziskovalnih hidravličnih raziskav s področja gradbeništva, strojništva in okoljskega inženirstva.

SDHR vsako leto organizira strokovna predavanja in ekskurzije ter sodeluje s sorodnimi domačimi in mednarodnimi organizacijami: SLOCOLD, Društvo vodarjev Slovenije, IAHR, ZSIS.

 

Organiziranost društva (za obdobje 2023 – 2027)

Izvršni odbor:

– dr. Gorazd Novak, predsednik

– dr. Anton Bergant, podpredsednik

– dr. Martin Bombač, tajnik

– Jure Mlačnik, član

– Primož Brejc, član

Nadzorni odbor:

– dr. Matjaž Četina, predsednik

– Dušan Ciuha, član

– Esad Sijamhodžić, član

Častno razsodišče:

– dr.  Edvard Höfler, predsednik

– Rok Pavlin, član

– mag. Primož Rodič, član