Hidravlično modeliranje
Hidravlični modeli se uporabljajo za reševanje različnih hidravličnih problemov, kot na primer: naravna in umetna korita vodotokov, kanali, mostni oporniki, jezbice, pragovi, pregrade, jezovi, prelivi, zapornice, podslapja, prehodi za vodne organizme, zajetja, črpališča, cevovodi, ventili, prepusti, vodostani, premeščanje plavja in plavin; transport toplote in polutantov ter valovi (poplavni, obratovalni, porušitveni).
Hidravlični modeli so lahko fizični (tj. fizično zgrajeni), numerični (računalniške simulacije) ali hibridni (hkratna uporaba fizičnega in numeričnega modela).
HIDROMETRIJA
Hidrometrija je znanstveno področje, ki se ukvarja z merjenjem količinskih in kakovostnih lastnosti vodnih tokov, kot so pretoki, hitrosti, nivoji in druge hidravlične karakteristike vodnih teles. Obsega načrtovanje in izvajanje hidrometričnih meritev ter obdelavo podatkov.
Pri hidrometriji je ključnega pomena zagotavljanje sledljivosti meritev, kot tudi zanesljive, optimalno postavljene in ustrezno kalibrirane merilne opreme ter strokovne interpretacije rezultatov. Pridobljeni podatki predstavljajo namreč osnovo za zanesljivo načrtovanje vodnogospodarske ureditve, presojo poplavne ogroženosti, spremljanje učinkov posegov v prostor ter podporo pri upravljanju vodnih virov.
Hidrometrija.
V Sloveniji ima na tem področju pomembno vlogo tudi Inštitut za hidravlične raziskave, ki je specializiran za fizične in matematične modele, terenske meritve ter vzpostavitev merilnih mest.
Primeri:
